Ker je jamice in brazde na zobnih ploskvah ličnikov in kočnikov težko temeljito očistiti, se v njih pogosto razvije karies. Z zalivanjem fisur preprečimo nabiranje zobnih oblog in posledično nastanek kariesa. Na ta način poskrbimo tudi, da so zobje bolj gladki, kar olajša čiščenje griznih ploskev. Zalitje fisur je pomembno z vidika preprečevanja in zdravljenja kariesa. Raziskave kažejo, da ima zalitje fisur pozitiven učinek na zmanjšanje progresije kariesa.

Da preprečimo nastanek zobne gnilobe v globokih fisurah, moramo le-te najprej očistiti strojno s ščetko. Nato zob z jedkanjem in izpiranjem pripravimo. Ko zob izoliramo od sline, v pripravljeno fisuro nanesemo tekoči material, ki ga strdimo s pomočjo lučke. Na ta način fisure neprodušno zapremo. Za zalivanje uporabljamo tekoči kompozit, ki se strjuje z lučko. Postopek traja nekaj minut in ni boleč. Zaradi hitrega strjevanja lahko pacient takoj po zalivanju fisur nemoteno je.

Zalivanje fisur je še posebej pomembno pri otrocih in to takoj, ko zob izraste v ustno votlino. Za zalivanje fisur se odločamo glede na stopnjo rizika pojavnosti kariesa pri posameznem pacientu. Pacientom, ki nimajo zobne gnilobe, praviloma zalijemo le globoke fisure kočnikov. Pacientom z visokim rizikom glede razvoja kariesa pa zalijemo vse fisure. Fisure zalijemo le na zobeh, ki so popolnoma izrasli. Zalivanje fisur pri otrocih je preventivni postopek in ne vpliva na izrast stalnih zob.